»Je sproščen, moram pa reči, da ni zabaven, nihče se ne bo po tleh valjal, ko ga bo bral, bo pa marsikdo izvedel kaj novega in zanimivega ali pa nekaj, kar je že vedel in pozabil.«

»Na začetku sem imela malo strahu. Kako zdaj Prešernu besedo v usta položiti? Saj ne vem, ali je res tako rekel.«

»Glede oblačil, tam sem jih največkrat dobil po nosu, sem imel že narisano, pa je bilo treba popraviti.«

»Rekel je, zdaj bosta morala narediti pa še knjigo za odrasle, tisto 'ta hudo' o Prešernu.«

»Pripravljamo se na nekak prilagojen tip razpravljalnega eseja, pa takih navodil sploh še nismo videli. V teoriji govorimo o nekem odprtem, izbirnem tipu navodil in lahko si samo mislimo, kako bo to videti.«

»Iz njunega prelomnega srečanja in večletnega medsebojnega oplajanja so zrasli temelji za slovensko kulturno življenje, ki je bilo enakovredno kulturnemu življenju velikih evropskih narodov.«

»Kar je France Prešeren za poezijo, je Jurčič za prozo.«

»Na koncu sem vse skupaj posul s sladkorčki oz. v tem primeru cukrčki.«

»Delamo predstavo o nekom, o komer misliš, da veliko veš, a ugotoviš, da marsičesa ne veš in odkriješ o njem ogromno novih podatkov.«